Ste se na vašem seznamu opravil zataknili pri točki NAPIŠI BESEDILA ZA BLOG, SPLETNO STRAN, PROMO ČLANEK … Strmite v bledosivo utripajočo črtico v levem zgornjem kotu ekrana in iz glave ne pride prav nič?
Po 15 minutah malo pobrskate po facebooku, pogledate, če je medtem v e-nabiralnik priletel kak nov mejl, se znova vrnete k pisanju besedil in si oddahnete, ko vas čez naslednjih 15 minut pokliče sodelavec zaradi nekega čisto drugega projekta.
Končno lahko pobegnete od pisanja tekstov. Vendar le do naslednjič. Groundhog day. (Saj se spomnite tistega filma Neskončni dan.)
Priznajmo: za večino ljudi je pisanje besedil prava muka.
Miran Sattler je nekoč zapisal, da je za dobrega novinarja nujno, da vsak dan napiše najmanj eno stran. Ne gre za kvantiteto nad kvaliteto, gre preprosto za treniranje »mišice za pisanje«. Ljudje, ki je ne trenirajo vsakodnevno, so na milost in nemilost prepuščeni navdihu, ki včasih pride, še večkrat pa navihano pokaže fige in se skrije v prvo luknjo.
Podobno kot z govorci, ki zaradi svoje službene funkcije pogosto nastopajo v javnosti in tako postajajo vedno boljši, tudi tekstopisci, ki vsak dan pišemo, natreniramo svoje pisanje. Prav zato lahko pišemo hitreje, učinkoviteje in prepričljiveje.
